EU bi morala vzpostaviti glasbeni in kulturni festival z glavno temo vključevanja ter prizorom za migrante in manjšine, da bi ustvarili prostor za tiste, ki niso imeli prizorišča, ter da bi cenili kulturno dediščino Evrope in demokracijo ter ohranili glasbeno industrijo.

Potrebujemo novinarje, ki so zavezani kritičnemu razmišljanju in obveščanju, vendar je to v svetu, ki ga ogrožajo lažne novice in umetna inteligenca, težko. Moj predlog je, da bi morala biti EU vključena v to vprašanje ter zahtevati jasno zakonodajo in norme za omejitev in opredelitev uporabe umetne inteligence v medijskih hišah.

Razumeti, sprejemati in spodbujati kulturno raznolikost v Evropi. Z glasbo, umetnostjo, hrano, hobijem bi bilo koristno najti druge kulture.

Model umetne inteligence, ki bi lahko komuniciral v vseh jezikih EU, bi lahko spodbudil razumevanje in omogočil čezmejno komunikacijo.

Klikbait, zavajajoči naslovi in lažne novice so nezaželeni izdelki današnjih družbenih medijev in takojšen dostop do informacij prek interneta. Spodbude medijev za novinarstvo so v slabem stanju, njihov kodeks ravnanja pa je bil kršen. Vse to je posledica tega, da morajo mediji prihodke od oglasov zbirati s kliki v zavajajočih naslovnicah, da bi virusirali vsebine z uporabo vsebin, ki vsebujejo rjava, ter da se je dejansko zmanjšalo preverjanje in zbiranje virov zaradi pritiska, da se da „skop“. Da bi se temu izognili, potrebujemo mehanizem, ki bo omogočal, da se medijske hiše tožijo na podlagi nepravilnosti v njihovih poročilih o informativnih člankih ali oddajah. To bi bilo treba storiti v skladu s prožnim, vendar jasnim sklopom novinarskih pravil. O označenih novičarskih medijih bi morala odločati posebna medijska žirija, ki bi imela dovolj časa, da oceni vsebino, uporabo jezika, vire in njen vpliv na družbo. Po svoji oceni lahko za določeno obdobje in z določeno vrednostjo na tiskovni hiši škodi ugledu. Ta cestnina bo spremenila povprečno oceno ugleda prodajnega mesta za obdobje, ki ga določi žirija. Povprečna ocena ugleda novičarskih hiš mora biti vidna na njihovih spletnih straneh in v vsaki novici, ki jo ustvarjajo, ter bi lahko služila kot parameter algoritma družbenih medijev, da se omeji širjenje nezanesljivih omrežij v družbenih medijih. Tako bodo medijske družbe spodbujene k zaščiti svojih ocen ugleda v dobrem novinarstvu, javnost pa bo imela več nadzora in časa, da oceni lažne novice, ki ustvarjajo ceno zaupanja javnosti za ravnanja, ki zavajajo in napačno obveščajo javnost na bolj pregleden in odgovoren način.

Evropska unija bi morala izvajati program nepovratnih sredstev in drugih oblik podpore za univerze in druge raziskovalne organizacije, ki delujejo v državah članicah in se osredotočajo na razvoj umetne inteligence za trajnostni razvoj in svetovno blaginjo.

Danes javna razprava v družbenih medijih poteka predvsem na platformah, ki so pod nadzorom zasebnih pridobitnih družb, kot so Facebook matična družba Meta, Twitter ali ByteDance. Kadar javne institucije komunicirajo prek teh kanalov, te nedemokratične akterje pripeljejo do pravic digitalne komunikacije. Hkrati državljane sili v oglaševanje, da bi pridobili informacije javnosti. Tretjič, evropski komunikacijski kanali so odvisni od ameriških in kitajskih podjetij. Javni organi bi zato morali prispevati k oblikovanju trajnostnih evropskih komunikacijskih kanalov z uporabo odprtih protokolov (Matrix, Activiy Pub) in lastne digitalne infrastrukture (v smislu diverzificirane infrastrukture).

Ob vsakem vstopu na spletno stran z novicami je treba opozoriti, kaj menite pri branju na spletišču. To bi moralo veljati za vsa spletna mesta z novicami, na katerih niso izrecno navedeni vsi viri informacij. Če spletišče z novicami ne zagotavlja vseh virov, se samodejno šteje za „nezanesljivo“.  Tako bodo novice spodbudile k izmenjavi vseh virov informacij, s čimer se bodo borili proti dezinformacijam.

Svoboda govora je zelo pomembna, vendar morajo biti spletna mesta z novicami, strani in konglomerati (z več kot tisoči in milijoni sledilcev) odgovornejši za upoštevanje pravil in preprečevanje širjenja napačnih informacij.

EU bi si morala prizadevati za skupni okvir za priznavanje in dejansko spodbujanje digitalnih pravic kot človekovih pravic; to bi moralo vključevati enak dostop do interneta v vseh evropskih regijah in za vse evropske državljane, da bi odpravili digitalni razkorak.

Ena največjih nevarnosti širjenja lažnih novic je, da manipulirajo z javnim mnenjem in povzročajo izkrivljanje resničnosti. Oznake ali oznake družbenih medijev, ki na primer temeljijo na nezanesljivih ali napačnih informacijah, pogosto zavajajo ljudi, saj vplivajo na njihov način razmišljanja. Lažne novice in oznake se pretirano uporabljajo kot orodje v političnih konfliktih, med drugim pri zasedbi ozemelj. Natančneje, oznako #CrimeaIsRussia, ki je bila uporabljena kot orodje ruske dezinformacijske kampanje, je mogoče razumeti kot sredstvo hibridnega vojskovanja. Težava je v tem, da če zgornja oznaka ostane na spletu več let, lahko naslednje generacije, ki jo bodo kliknile, ustvarijo lažen občutek resničnosti političnih razmer v krimski regiji.

V naslednjem koraku si mora EU prizadevati za omejitev lažnih in zavajajočih oznak in oznak družbenih medijev. Evropa mora najti ustrezna orodja v tej smeri, da bi zaščitila svoje vrednote, pravno državo in človekove pravice. 

 

Potrebne so vseevropske pobude, ki povezujejo evropske državljane v duhu in prijateljstvu. Na primer, vsakemu študentu se lahko dodeli virtualni evropski prijatelj (VEF) iz druge države EU, s katero lahko virtualno komunicira.

Spodbujati moramo uporabo koles kot glavne oblike prevoza. Eden od načinov, na katerega lahko evropska mesta to storijo, je povečanje števila ločenih kolesarskih stez na svojem ozemlju. Institucije EU morajo ozaveščati o prednostih kolesarjenja z razvojem resnične kulture koles v Evropi.

Od zdaj sprejetih odločitev ni odvisen le človekov razvoj, temveč tudi preživetje Zemlje in človeštva. Zato bi morala EU ustanoviti raziskovalni center prihodnosti z interdisciplinarnimi skupinami strokovnjakov, vključno z znanstveniki, ekonomisti, etiki in futurologi. Na tem mestu bi morale biti zastopane različne kulture, države in spoli, da bi raziskali, kaj bi bilo treba zdaj najbolje sprejeti.

Ključne teme za raziskave bi lahko vključevale:

• varstvo vrst in biotske raznovrstnosti
• boj proti globalnemu segrevanju
• varstvo natakarja, zraka, zemljišč in gozdov
• boj proti lakoti, revščini in boleznim
• preprečevanje sporov
• toleranca širjenja

Evropski parlament je demokratična podlaga Evropske unije in je zato pomembna institucija. Kljub temu bi ga bilo treba reformirati, da bi v celoti izkoristili njegov potencial.

Načini za to bi lahko vključevali:

• Parlament bi moral državam članicam ponuditi možnost, da za narodne manjšine uporabijo enočlanske volilne enote, ne da bi v primeru zelo majhnih volilnih enot dovolili (dejanski) sistem, ki se začne prej.
• Imeti bi morala pravico do pobude, da predlaga novo zakonodajo. Predloge bi morala predlagati politična skupina, odbor ali skupina poslancev, ki predstavljajo vsaj 5 % Parlamenta.
• Še naprej bi morala imeti stalne in začasne odbore s poudarkom na posebnih političnih področjih. Sestava odborov bi morala še naprej odražati politično sestavo Parlamenta.
• Preiti bi morala v parlament z enim sedežem v Bruslju, da bi prihranila upravne stroške.
• Prizadevati bi si morala za spodbujanje enakosti spolov, na primer z vzpostavitvijo sistema nadomeščanja starševskega dopusta v Evropskem parlamentu, ki bi bil na voljo vsem staršem.

Sir je del evropske kulturne dediščine. Zato bi morala EU dodeliti sredstva kmetom, ki pridelujejo Harzer kвse, Halloumi, Gorgonzola, Saint-Nectaire in druge sire. Hkrati bi morale vlade začeti kampanje obveščanja javnosti o koristih in lastnostih različnih sirov za zdravje.

Lokalne oblasti bi morale bolje podpirati kulturne in ustvarjalne industrije, vključno z vsemi njihovimi podsektorji in predstavniki. Vse zadevne zainteresirane strani v vsakem mestu bi morale skupaj oblikovati „akcijski načrt in razvojno strategijo skupnega interesa“, ki bi vključevala periodično kulturno kartiranje, da bi opredelili lokalne vire za podporo industriji. To je treba doseči s sodelovanjem, podporo in usklajevanjem ustreznih evropskih, nacionalnih in lokalnih institucij.

Pandemija je razkrila pomanjkanje priložnosti za medsebojno povezovanje učencev. Vzpostaviti bi bilo treba spletno platformo za mreženje, prek katere bi lahko študenti komunicirali s kolegi v drugih državah EU. Delili so lahko svojo kulturo, jezik, tradicijo, se učili drug od drugega, našli nove prijatelje in se zabavali.

EU bi morala po zgledu „Humansov New Yorka“ začeti kampanjo Humans of EU: platforma, prek katere lahko državljani EU delijo svoje osebne zgodbe. To lahko pomaga pri vzpostavljanju povezav in povečanju empatije med ljudmi iz različnih koncev Unije.

Za širjenje izkušenj in najboljših praks EU na področju izobraževanja, kulture, mladine in športa bi bilo treba v državah vzhodnega partnerstva vzpostaviti vozlišča EU za mlade. Za mlade iz teh držav bi bilo koristno, če bi imeli kraje, kjer se lahko srečajo s predstavniki EU, se seznanijo z najboljšimi praksami na področju izobraževanja, kulture in športa ter izvajajo pobude pod pokroviteljstvom takšne platforme.

Več prizadevanj bi bilo treba vložiti v vključevanje otrok migrantov v družbo. Otroci migranti se morajo zdaj učiti novega jezika, hkrati pa morajo slediti rednemu učnemu načrtu. To je neučinkovito.

Uvesti bi bilo treba intenzivne jezikovne tečaje, da bi se otroci migranti učili jezika svojega novega doma, preden se začnejo redno šolati.

Od začetka pandemije so vsi čakali na izum cepiva, saj naj bi bilo to edini način za vrnitev v normalno življenje pred pandemijo COVID-19. Zdaj imamo več vrst cepiv, vendar nekateri nasprotujejo cepljenju.

V Gruziji je gibanje proti vaxxerju precej močno. V številnih primerih je vzrok za to pomanjkanje znanja. Mnogi menijo, da je cepivo nevarno. Lokalni organi bi morali organizirati dogodke, spletna srečanja in oglaševati za ozaveščanje o cepljenju proti COVID-19 in njegovih koristih.

Veliko število znanstvenih in socialnih raziskav poudarja pomen spolne vzgoje na srednješolski ravni. Mladi najstniki potrebujejo praktične in dejanske informacije.

V nekaterih skupnostih so vprašanja, povezana s spolnostjo, tabu in ljudje o njih ne razpravljajo v domovih, šolah in centrih. Zaradi tega so najstniki v nevarnosti spolno prenosljivih okužb, duševnih bolezni in kroničnih zdravstvenih težav, pa tudi diskriminacije LGBTQ in ustrahovanja v šolah.

Eden od izzivov pri tem je pomanjkanje učiteljev, ki imajo potrebno znanje in usposabljanje za razširjanje ustreznih in pravilnih informacij o spolnem in reproduktivnem zdravju. Dodatne ovire vključujejo nasprotovanje kulturnih in verskih voditeljev ter splošno pomanjkanje spolne vzgoje in izobraževanja o reproduktivnem zdravju, tako na lokalni ravni kot na ravni EU.

Najprej je treba poenotiti in učiteljem zagotoviti prave informacije, ki jih podpirajo znanstveniki in zdravstveni strokovnjaki.

Kritično razmišljanje je treba poučevati že od prve stopnje. To bi poleg znanja o novičarski pismenosti pomagalo našemu napredku v Uniji ter omejilo neliberalno in neznanstveno pristranskost, kot so protivax, teorija zarote in vrsta.

• Liberalne umetnosti, gledališke produkcije, glasbeni programi, potopitvene umetnostne produkcije, vzorčni projekti ZN, kot so srednješolske in srednješolske učilnice, bodo naše državljane spodbudili k veliko bolj vključujoči in napredni generaciji.
• Začeli bi lahko z več usposabljanji za nacionalne institucije in nadaljevali s programi in natečaji na ravni EU, vključno z oddajami po zgledu Eurovizije za model ZN ali „model-EU“.

Ob dopolnjenem 18. letu starosti bi morali vsakemu mlademu Evropejcu zagotoviti brezplačne vozovnice Interrail. To bi jim omogočilo, da sami izkusijo Evropo in evropsko potovanje. To bi priložnost razširilo na prikrajšane mlade, ki si ne morejo privoščiti potovanja v tujino.

Državljani se bodo s strogimi politikami strinjali le, če bodo razumeli, zakaj so potrebne. Zato mora EU financirati več projektov podnebnega novinarstva: čim več bo imelo sporočilo učinek, tem bolj bo izobraženo prebivalstvo. To bo povzročilo večji pritisk javnosti na podjetja, saj bodo ta odgovarjala za svoj vpliv na okolje.

Program Erasmus+ se je izkazal za najboljši način za vzpostavitev tesnih odnosov zunaj nacionalnih meja, zato moramo program razširiti – ali ustvariti druge programe, ki sledijo isti zamisli – za celotno prebivalstvo.

Srednješolci, delavci in invalidi so skupine, za katere je težje dostopati do takih programov. Poleg tega bi morali imeti možnost, da svoja znanja in spretnosti razvijajo v drugi evropski državi, vendar z izmenjavo z drugimi sodržavljani Evropejk in Evropejk. S financiranjem teh akademskih in kulturnih programov se bomo vrnili k najboljši zamisli o Evropi: celina z močnim kulturnim življenjem, ki lahko ustvari skupen občutek pripadnosti skupnosti zunaj meja starih narodov. 

V času, ko nacionalizem narašča, je pomembno, da se vzpostavi medsebojno povezovanje, ne pa da postane vse bolj izoliran. To ne pomeni, da je napačno izraziti svojo nacionalno identiteto in z njo povezane tradicije. Temveč pomeni, da moramo bolje komunicirati med seboj, spoznati druge kulture in se spoznati o tradicijah in zgodovini drugih.

Pogosto živimo v večkulturnem okolju, vendar razmeroma malo ljudi govori o izvornih kulturah svojih sodržavljanov. Eden od možnih načinov za dostop do drugih kultur so jezikovni tečaji. Jeziki so seveda zelo dober način za boljše razumevanje drugih kultur: Vendar se ti trenutno bolj osredotočajo na čisto učenje jezikov. Če bi se bolj osredotočili tudi na poučevanje kulturnih vidikov, bi lahko ustvarili boljše večkulturno okolje.

Nekateri državljani EU ne živijo znotraj meja Unije, vendar jim njihov kraj prebivališča ne bi smel preprečevati sodelovanja v aktivnostih, kot so solidarnostna enota, kulturni ali podobni dogodki. Z uporabo novih tehnologij ali vzpostavitvijo programov, ki so posebej namenjeni osebam, ki živijo v tujini, se dostop do dejavnosti poveča tudi zunaj meja Unije. Tako imajo tudi mladi državljani EU zunaj EU pošteno priložnost, da sodelujejo in izrazijo svoja stališča o prihodnosti Unije.

Vetrne turbine imajo negativne posledice za divje in rejne živali. Zato so kmetje prisiljeni seliti in vdirati druge prostore, kar prispeva k spremembam krajine. Poleg tega se glede na to, da ti motorji potrebujejo malo vzdrževanja, delavci ne spodbujajo k življenju na podeželju, zato se na ta območja seli manj ljudi.

Kmetje lažje zaslužijo denar iz energetske industrije kot z gojenjem proizvodov, kot so to tradicionalno počeli. Zaradi tega tla na nekaterih območjih izgubijo mineralne lastnosti in povzročajo nadaljnje spremembe v občutljivih pokrajinah. Prisotnost polj vetrnih elektrarn v nekaterih državah EU, kot je Španija, je treba omejiti, da bi ohranili tradicionalni način življenja teh prebivalcev ter zaščitili okolje in gospodarstvo.

Za področja, na katerih obnovljivi viri energije še naprej učinkovito delujejo, bi morale lokalne in nacionalne institucije ter institucije na ravni EU zagotoviti spodbude za inovativne projekte in vlagati v dostopnost teh območij, da bi spodbudile nova delovna mesta.

Evropa ima bogato zgodovino umetnosti in kulture. Številni nadarjeni evropski umetniki se zaradi prevlade ameriške kulture in premajhnega spodbujanja evropske kulture ne soočajo z izpostavljenostjo, ki si jo zaslužijo.

Zato bi morali ustanoviti agencijo za umetnost v EU. Ta agencija bi lahko pomagala pri razvoju, podpori in promociji idej, povezanih z umetnostjo, kot so filmski/glasbeni/grafični in/ali drugi umetniški festivali v Evropi. Podprla bi lahko evropske platforme za pretakanje, podobne Netflixu, ki se osredotočajo predvsem na evropske filme in kulturo, ali celo ustvarila vseevropsko razvedrilno industrijo, podobno Hollywoodu.

EU mora vlagati v filmsko industrijo, saj ne zaposluje le akterjev in režiserjev, temveč tudi grafične oblikovalce, urednike zvoka, operaterje CGI in številne druge, ki so izobraženi na ustvarjalnih področjih.

Druge zamisli bi lahko bile:

• zagotavljati subvencije filmskim producentom,
• tržiti filme in jih distribuirati po vsej EU ter
• ustanoviti filmsko organizacijo EU z nagradami za evropske neanglofonske filme.