Pandemija COVID-19 je za vedno spremenila paradigmo dela. Medtem ko številni ljudje izgubijo več ur na delo med domom in pisarno in morajo vedno živeti na območjih, ki so mu blizu, je telekomunikacijski prevoz ljudem omogočil, da raziskujejo svet in delajo na prenosnem računalniku z dostopom do interneta. Tako privlačno kot življenje brez obveznosti in z večjo prožnostjo pri iskanju kraja za življenje, digitalni nomadi povzročajo ogromne težave lokalnim gostiteljskim skupnostim, kot so povečan pritisk na naravne vire in storitve, zvišanje cen stanovanj zaradi praviloma višjih plač in posledično vse večja socialna vrzel. Da bi bilo življenje skupnosti pravičnejše in da bi se preprečile zlorabe pri obdavčevanju, je bil oblikovan ta predlog: Člen 1 Opredelitev davčnega prebivališča 1 – Določati jasna merila za določitev davčnega rezidentstva digitalnih nomadov ob upoštevanju dejavnikov, kot so trajanje bivanja v državi, družinske vezi in stalno prebivališče. 2 – Za davčne namene se štejejo vsi, ki ostanejo v obdobju, ki je enako ali daljše od 32 zaporednih dni. Člen 2 Pravila o obdavčitvi digitalnih nomadov 1 – Vsi državljani, ki veljajo za digitalne nomade in izpolnjujejo merila iz člena 1, se lahko odločijo za eno od dveh ureditev: a) plačilo davkov v državi stalnega prebivališča kot domači državljani b) režim plačevanja za uporabnike. V tem režimu se državljanu zaračuna javna storitev, ki jo uporablja. Člen 3 Sodelovanje med državami 1 – Spodbujanje mednarodnega sodelovanja pri izmenjavi informacij o obdavčitvi digitalnih nomadov. Člen Ozaveščenost in izobraževanje 1 – izvajanje kampanj ozaveščanja, namenjenih obveščanju digitalnih nomadov o njihovih davčnih obveznostih v državi rezidentstva in pomoči pri razumevanju davčnih predpisov in postopkov. Člen 5 Izvršba in kazni 1 – Okrepiti izvrševanje davčnih obveznosti digitalnih nomadov z revizijami, državami in sodelovanjem s podjetji. 2 – Uvedba sankcij na evropski ravni za tiste, ki ne izpolnjujejo svojih davčnih obveznosti.

V nekaterih državah EU vlada globoka socialna kriza zaradi nenehnega ogrožanja našega dostojanstva kot človeka: večina ljudi lahko le preživi (nastanitev in prehrana), namesto da bi lahko živela. Najbolj pretresljivo je, da je to vegetativno stanje, ki velja za toliko trdih mladih delavcev, predvsem stvar politične volje za spremembo načina delovanja gospodarstva. V EU nihče ne sme pričakovati manj kot gospodarstvo, ki deluje za ljudi. Življenje kot človek ne bi smelo biti privilegij, temveč osnovno uresničevanje našega človeštva. Nesprejemljivo je, da še vedno v glavnem upoštevamo BDP in druga podobna merila, da bi uveljavili uspešnost gospodarstev, kot da bi to samostojno prispevalo h kakovosti življenja. Za spodbujanje in razumevanje tega nujnega vprašanja je vzpostaviti podatkovno platformo EU, ki bo osredotočena le na poudarjanje, kako je stari model kapitalizma potencialno manj donosen od novega trajnostnega kapitalizma v vzponu. Dobiček se lahko poveča in bi se moral povečati s cilji trajnostnega razvoja in kakovostjo življenja ljudi. Zelo verjetno je, da bo kapital rešitev, ki jo je treba prilagoditi. V tej enačbi so tri kapitalske spremenljivke za vsako državo članico, ki se v platformi („EUmanising Economy“) zdijo drzne, da bi razumeli stopnjo napora, ki jo občutijo številni: (1) plače, 2) stanovanje in 3) stroški prehrane. S preprostim razkritjem teh informacij po državah članicah na tej platformi bi bilo mogoče veliko lažje razumeti in deliti težo, ki je bila blizu, in ne kaže znakov, da bi se poslabšala.

Številne študije in ekonomisti opozarjajo, da naše sedanje gospodarsko razmišljanje ne more najti rešitve v našem grozljivem položaju. Stalna volja za gospodarsko rast uničuje okolje (Potsdam Institute for Climate Research, 2022), trajnostna gospodarska rast pa prav tako ni mogoča, kot je razvidno iz več študij (Evropski urad za okolje 2019), kar potrjuje tudi povratni učinek. Blaginja prebivalstva je že dolgo ločena od gospodarske rasti (Avstralska nacionalna univerza, Kubiszewski idr., 2013) v primerjavi z okoljem. Zato bi bila naloga EU, da bi bila pionirka nove vrste gospodarske politike z dejanskim vplivom. Da bi to dosegli, so potrebne celovite reforme, vendar je to edini način za boj proti podnebnim spremembam.

Splav je ena največjih kršitev človekovih pravic v Evropi in zgodovini. Splav je v nasprotju s členom 2 Listine EU o temeljnih pravicah. Vsak nerojeni in rojeni si zasluži varstvo pravice do življenja. Za spoštovanje človekovih pravic in člena 2 moramo končati splav. Združene države so imele ogromno zmago, ko je bila Roe V Wade razveljavljena. Evropa bo sledila isti poti in dala glasu brez glasu. Mladi, nikoli ne bomo prenehali bojevati, dokler vsak nerojenec ne bo užival pravice do življenja. Smo generacija, ki podpira življenje!

Danes so govorniki na delavnici na prireditvi EYE omenili različna vprašanja v zvezi z volitvami – majhno število udeležencev volitev, zlasti mladih, dezinformacije, nerazumevanje zapletenega zakonodajnega postopka v EU in tveganje za avtokratske sisteme. David van Reybrouck je napisal knjigo „proti volitvah“, v kateri je predlagal posvetovalno demokracijo. Med njegovimi zamislimi je oblikovanje začasnih komisij, ki bi jih sestavljali državljani EU in ne politiki. Ta komisija lahko zastopa ljudi z različnim ozadjem in različnimi pogledi. Ali institucije EU ne bi smele prilagajati takšne posvetovalne demokracije in biti bolj odprte v zakonodajnih postopkih, da bi državljanom podelile pooblastila?

Projekt ReRoot je majhna organizacija, ki se ustanavlja za podporo nepredvidenim skupnostim, ki se študirajo v taboriščih s permakulturno izobrazbo, viri za regenerativno kmetijstvo in terapijo, ki temelji na naravi. Podpira njihove kratkoročne fizične potrebe ter dolgoročno vključevanje ter duševno in telesno dobro počutje. Ta projekt sem pravkar začel in potrebujem podporo!

Izredno pomembno je, da se na koncu srednje šole opravi (neobvezen) zaključni izpit, kot so na primer pridružene šole, da bodo imeli mladi v Evropi enake možnosti za vpis na univerze v EU. Primerjava stopenj nemškega državljana z razredi avstrijskega na primer ni mogoča zaradi velikih razlik v sistemih izobraževanja in ocenjevanja. Pri nekaterih študijskih programih pa bo morda treba oditi v tujino. Ključno je tudi, da mladi odrasli raziskujejo nove države in kulture, kar bi moralo biti v skladu s cilji EU. Dejstvo, da je študij v EU že brezplačen, izjemno dobro deluje.

Potrebujemo evropsko ustavo za otrokove pravice. V socialnih sistemih evropskih držav je treba zagotoviti minimalno pokojnino za otroke, zato noben otrok ne trpi zaradi revščine. V izobraževalnih ustanovah je treba poučevati in živeti demokratične vrednote.

Imamo veliko podatkov, ki so koristni za to, da je oseba, ki diagnosticira diagnozo, zaposlena kot delavec. Zaposlitev je ogromna za vsakogar, zlasti pa za osebo, ki se sooča z določeno diagnozo. Leto 2024 je ključno za izboljšanje ravni izobrazbe, da bi izboljšali stanje z ozaveščanjem o boleznih, v tem primeru o multipli sklerozi. Ali že obstajajo projekti na to temo? Da, vendar želim imeti projekt na ravni EU, v okviru katerega ima lahko vsaka država koristi od projekta, da bi imela enako raven ozaveščenosti in znanja kot v Belgiji in na Hrvaškem. Nekatere izboljšave so že bile dosežene, vendar je potrebnih več, kjer se lahko ljudje s kroničnimi boleznimi zavzemajo za našo bolezen in naše potrebe.

Velik delež mladih meni, da so bili v prvih poklicnih izkušnjah prisiljeni delati brezplačno. Včasih so neplačana pripravništva prva priložnost za začetek pridobivanja izkušenj. Čeprav je pripravništvo koristno za pridobivanje izkušenj v naših prvih korakih, bi bilo treba po vsej EU prepovedati neplačan pripravnike. Dostop do teh poklicnih priložnosti bodo imeli samo tisti, ki si lahko privoščijo brezplačno delo (zaradi družinske podpore ali večje ekonomske sposobnosti), kar bo spodbujalo neenakost in socialno nepravičnost. Da bi zagotovili enake možnosti in zaščitili pravice mladih, bi bilo treba prepovedati vsa neplačana pripravništva.

Za učinkovito obravnavo rasnih incidentov v šolah in boj proti njim je ključnega pomena, da se vzpostavi sistem spremljanja za spremljanje uspešnosti šol v zvezi z obravnavanjem takih incidentov. Predlaga se naslednje priporočilo: Izvajanje sistema za spremljanje rasnih incidentov v šolah: Izobraževalni organi bi morali razviti in izvajati standardiziran sistem za spremljanje rasnih incidentov v šolah po vsej Evropi. Ta sistem bi moral vključevati celovite mehanizme za zbiranje in analizo podatkov za sledenje in dokumentiranje primerov rasne diskriminacije, nadlegovanja, ustrahovanja in nasilja v izobraževalnih okoljih. Sistem spremljanja bi moral zajeti pogostost in naravo rasnih incidentov ter zagotoviti, da so na voljo točne in posodobljene informacije. Izobraževalni organi lahko z izvajanjem zanesljivega sistema za spremljanje rasnih incidentov pridobijo dragocen vpogled v razširjenost rasnih incidentov in si prizadevajo za preprečevanje takih incidentov v šolah ter uvedejo ukrepe za nadaljnjo pomoč študentom in učiteljem. Ta proaktivni pristop bo zagotovil, da bodo žrtve rasizma/diskriminacije „trde“ in da bodo sprejeti ukrepi, saj raziskave kažejo, da večina učencev ne poroča o rasističnih incidentih zaradi neukrepanja šol. Poleg tega bo ta pobuda pomagala opredeliti področja, na katerih so potrebne izboljšave, podlaga za politike, ki temeljijo na dokazih, ter spodbujala kulturo spoštovanja, vključevanja in enakosti v izobraževalnih ustanovah.

Vključitev dneva odprave v šolske učne načrte v Evropi bo prispevala k oblikovanju vključujočih družb, ki priznavajo zgodovinske krivice, odpravljajo sistemsko diskriminacijo in si prizadevajo za pravičnejšo prihodnost. V okviru tedna suženjstva bi se uporabil multidisciplinaren pristop, ki bi vključeval različne teme, kot so zgodovina, literatura, umetnost in družbene vede. Z raziskovanjem teme z različnih vidikov lahko učenci pridobijo celovitejše razumevanje kompleksnih zgodovinskih, družbenih, gospodarskih in kulturnih vidikov, povezanih s suženjstvom in njegovo odpravo.

Strategija EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025 – reforma potreb Predlog strategije, da je za boj proti neenakosti med spoloma potrebnih 50:50 kvot, saj morajo vodilni položaji predstavljati demografsko prebivalstvo, je predlog, ki po mojem mnenju močno spodkopava našo vlogo posameznikov v družbi. Zato dvomim o tem, kako Evropski parlament sam dojema namere moških. Kako lahko samozavestno ravnam po svetu kot ženska, kadar strategije, ki se uporabljajo za boj proti neenakosti spolov, obravnavajo le rezultate sovraštva na ravni površin in dodatno širijo neenakost? Trdno sem prepričan, da je treba spremeniti pristop k boju proti neenakosti med spoloma. Namesto da bi se osredotočili na umetno ustvarjanje raznolikosti na vodstvenih in vodstvenih položajih, moramo pozornost preusmeriti na razvoj strategije, pri kateri se enakost spolov izvaja na individualni podlagi in ne na zakonodajni podlagi. Enake možnosti bi bilo treba ceniti bolj kot enakost rezultatov, prenos vodstvenih in vodstvenih položajev pa bi moral temeljiti na zaslugah in nikoli na spolu.

Cilji trajnostnega razvoja omogočajo začetek projektov v zvezi z različnimi temami, ki jih predstavljajo. Institucijam in državljanom omogočajo, da bolje razumejo, na koga in za kakšen namen se na primer sprejme zakon.

Preglednost je pomemben vidik demokracije in državljani si zaslužijo razumeti, kaj se dogaja, in razviti lastne alternative. Na Švedskem na primer obstaja programska oprema, imenovana BankID, ki se uporablja kot elektronska osebna izkaznica, vendar je lastniška in na voljo samo v operacijskih sistemih Apple, Microsoft in Google. S tem se uveljavlja že tako močan oligopol in državljani, ki se ne držijo. Prostovoljci bi lahko odprtokodni identifikacijski sistem prenesli na katero koli platformo.

Da bi Evropa lahko uspešno upravljala priseljevanje, bi bilo treba uvesti stroge minimalne pogoje, ki bi določali, v kakšnem obsegu naj bi se vsak migrant vključil. Migrante bi bilo treba ob prihodu seznaniti s temi pogoji. Pogoji bi morali vključevati prizadevanja za izboljšanje njihovega jezikovnega znanja; iskanje dela; sodelovanje v prostovoljnih dejavnostih; in tako naprej. Tistim, ki niso pripravljeni sprejeti teh pogojev in se odzvati nanje – zlasti tistim, za katere je bilo ugotovljeno, da so storili kazniva dejanja – ne bi smeli dolgoročno ostati v Evropi.

To seveda zahteva, da imajo migranti možnost, da se vključijo in ukrepajo, da bi dosegli te pogoje. EU in države članice bi zato morale obsežno vlagati v podporo novo prispelim migrantom in kandidatom za dolgoročno integrirano prebivanje.

Ob dopolnjenem 18. letu starosti bi morali vsakemu mlademu Evropejcu zagotoviti brezplačne vozovnice Interrail. To bi jim omogočilo, da sami izkusijo Evropo in evropsko potovanje. To bi priložnost razširilo na prikrajšane mlade, ki si ne morejo privoščiti potovanja v tujino.

Evropski državljani bi morali bolje razumeti, kako EU deluje in kakšne so koristi državljanstva EU.

Ljudi iz vse EU, zlasti v predmestjih, bi bilo treba vzbuditi kot Evropejce. Čeprav je čudovito, da pripadamo določeni kulturi, identiteti ali državljanstvu, se moramo zavedati tudi tega, kaj nas združuje. 

Evropejcem in Evropejkam bi bilo treba dati izkušnje o demokraciji in evropskih vrednotah že od zgodnjega otroštva, ljudi pa bi bilo treba opozoriti na njihovovabo in dolžnost, da volijo. Učence in dijake bi bilo treba na primer poučevati o pravni državi, ki je eden od ključnih stebrov naše demokracije. Uporabljati je treba tudi različne vrste in oblike izobraževanja glede na starostno skupino.

Učence bi bilo treba poučevati tudi o evropski zgodovini in različnih kulturah EU, zlasti o kulturi tistih, ki so geografsko bolj oddaljeni od njih. Tako bo EU močnejša in bolj samozadostna, dijaki pa se bodo bolje zavedali pomena EU v svojem življenju in priložnosti, ki jim jih ponuja. 

Poleg tegabi bilo treba organizirati priložnost, da bi mladi obiskali institucije EU, kot je Evropski parlament, da bi dobili neposreden vpogled v delovanje EU. To prinaša dodatno korist z združevanjem mladih. Ljudi bi morali obveščati tudi o koristih EU za preprečevanje manipulacij drugih sil.

Evropski parlament je demokratična podlaga Evropske unije in je zato pomembna institucija. Kljub temu bi ga bilo treba reformirati, da bi v celoti izkoristili njegov potencial.

Načini za to bi lahko vključevali:

• Parlament bi moral državam članicam ponuditi možnost, da za narodne manjšine uporabijo enočlanske volilne enote, ne da bi v primeru zelo majhnih volilnih enot dovolili (dejanski) sistem, ki se začne prej.
• Imeti bi morala pravico do pobude, da predlaga novo zakonodajo. Predloge bi morala predlagati politična skupina, odbor ali skupina poslancev, ki predstavljajo vsaj 5 % Parlamenta.
• Še naprej bi morala imeti stalne in začasne odbore s poudarkom na posebnih političnih področjih. Sestava odborov bi morala še naprej odražati politično sestavo Parlamenta.
• Preiti bi morala v parlament z enim sedežem v Bruslju, da bi prihranila upravne stroške.
• Prizadevati bi si morala za spodbujanje enakosti spolov, na primer z vzpostavitvijo sistema nadomeščanja starševskega dopusta v Evropskem parlamentu, ki bi bil na voljo vsem staršem.

EU bi morala prisiliti platforme družbenih medijev, da zagotovijo, da vsak račun družbenih medijev predstavlja resnično osebo. Če menimo, da so platforme, kot sta Facebook ali Instagram, del javnega prostora, nihče ne bi smel imeti dovoljenja za svojo identiteto!

Poleg tega, če oseba med uporabo ene od teh platform krši zakon, bo zgolj prisilo uporabnikov, da razkrijejo svojo identiteto, organom omogočilo, da obravnavajo kazniva dejanja, s čimer bodo družbeni mediji postali varnejši prostor.

Kriza, s katero se Grčija sooča v zadnjem desetletju, še ni končana. Država, ki je eden od stebrov evropske zgodovine, potrebuje čim več pomoči EU, da bi premagala svoje finančne težave. Grčija potrebuje korenite reforme socialne politike in socialnega varstva ter finančno pomoč za obvladovanje migracijske krize.

Da bi Grčiji ponudili priložnost, pomeni priložnost za prihodnost Evrope.

Namesto da bi se osredotočili na človeški vpliv na podnebne spremembe, bi morali spodbujati zamisel o človeškem razcvetu: To pomeni, da moramo uporabljati vire energije, ki so za nas v vsakem trenutku najbolj koristni, in prenehati kriviti ljudi za uničenje našega planeta. Človeškega vpliva na okolje ne bi smeli obravnavati kot moralnega ali nemoralnega, saj je navsezadnje neizogiben. Skrbeti moramo za planet, hkrati pa upoštevati našo srečo in blaginjo.

Potrebne so vseevropske pobude, ki povezujejo evropske državljane v duhu in prijateljstvu. Na primer, vsakemu študentu se lahko dodeli virtualni evropski prijatelj (VEF) iz druge države EU, s katero lahko virtualno komunicira.

Evropski svet bi bilo treba reformirati, da bi postal boljša evropska institucija in prispeval k boljšemu delovanju Evropske unije.

Načini za to bi lahko vključevali:

• Evropski svet bi bilo treba združiti s Svetom Evropske unije v en sam svet, kar je enako kot Parlament, ko gre za zakonodajno pristojnost. To vključuje pravico do pobude za predlaganje nove zakonodaje.
• Sestavljati bi ga morali predstavniki nacionalnih vlad.
• Delovati bi moral s kvalificirano večino na vseh področjih politike, vključno s skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP), kar pomeni, da mora 55 % držav članic glasovati v prid, te države članice pa bi nato morale predstavljati 55 % evropskega prebivalstva.
• Manjšino, ki lahko prepreči sprejetje odločitve (vsaj štiri države članice, ki predstavljajo več kot 35 % prebivalstva EU), bi bilo treba odpraviti, hkrati pa ohraniti kompromis iz Ioannine.
• Evropski svet bi moral izbrati enega predsednika za petletno obdobje, ki bo vodil srečanja in skrbel za simbolične, slovesne in diplomatske naloge voditelja države.
• Povečati bi morala svojo preglednost. Na splošno morajo biti vse njegove seje, vključno s tistimi, ki niso povezane z zakonodajo, in tistimi podrejenimi organi (pripravljalnimi telesi in Coreperjem), javne in se prenašajo v živo.

Pandemija je razkrila pomanjkanje priložnosti za medsebojno povezovanje učencev. Vzpostaviti bi bilo treba spletno platformo za mreženje, prek katere bi lahko študenti komunicirali s kolegi v drugih državah EU. Delili so lahko svojo kulturo, jezik, tradicijo, se učili drug od drugega, našli nove prijatelje in se zabavali.

Bela barva vseh strešnih streh bo odsevala toploto, ki prihaja s sonca, namesto da bi jo absorbirala kot temno obarvane površine. To lahko pomeni znižanje temperature v evropskih mestih v poletnih mesecih. Zato bi morala EU uvesti obveznost za nove gradbene projekte in načrte prenove za bele strehe.

Med največjimi težavami, s katerimi se soočajo študenti, je izbira poklicne poti, ki jo želijo obiskovati. Študenti na splošno upoštevajo le poklice, ki so priljubljeni v družbi ali jih poznajo, in nimajo dostopa do kariernega svetovalca.

Zato je bistveno obveščati študente o različnih vrstah poklicev in jim ponuditi praktične izkušnje. To je mogoče doseči z virtualnimi dogodki, kot je spletni poklicni sejm, ki ga gosti EU. Ti dogodki bi študentom omogočili, da se sestanejo s strokovnjaki z različnih področij.

Konoplja bi morali legalizirati v vseh državah članicah Evropske unije. To bo ustavilo organizirani kriminal in mafije ter povečalo prihodke in delovna mesta.

Poleg tega bi morala podjetja, ki se ukvarjajo z alkoholom in tobakom, odgovarjati za svoja dejanja. Čeprav sta alkohol in tobak veliko nevarnejša od konoplje, sta zakonita že več let. Od podjetij bi bilo treba zahtevati, da se vrnejo v zdravstveni sistem kot nadomestilo za bolezni, h katerim prispevajo.

Vsakemu državljanu bi bilo treba zagotoviti minimalno raven zdravstvenega varstva, ne glede na dohodek ali potni list EU. Zagotoviti moramo:

• pošteno in standardizirano določanje cen drog po vsej Evropi
• enak dostop do inovativnih načinov zdravljenja in življenjsko pomembnih zdravil
• podobne čakalne dobe za operacije in postopke
• enaka in pravična nadaljnja oskrba v zvezi s COVID-19 za vse, ki so zboleli za boleznijo

V času pandemije COVID-19 je bilo leto pretresov za naše zdravstvene sisteme. Ali ne bi bilo odličen vir odpornosti, če bi države članice EU prisilili k določenemu standardu zdravstvenega varstva in pomagali pri financiranju tega po vsej regiji v primeru prihodnjih izbruhov virusa? EU potrebuje univerzalni sistem zdravstvenega varstva s skupnim proračunom, h kateremu prispevajo vse države članice. Ta proračun bi moral zagotavljati enake plače za zdravstvene delavce in enako raven oskrbe za vse evropske državljane.

EU bi morala oblikovati obvezen nadnacionalni program, v katerem bi lahko sodelovali vsi mladi, ki bi po dopolnjenem osemnajstem letu lahko sodelovali v programih socialnih storitev in razvojnih projektih lokalnih skupnosti. To bi bil resnično nadnacionalni program, če bi državljanom omogočil, da se preselijo v druge države, na primer v delovnih taboriščih ali prostovoljnih službah. Tako bi se mladi lahko srečali, zgradili vseživljenjska prijateljstva, pa tudi povečali ozaveščenost o državljanski dolžnosti, evropski identiteti in solidarnosti. Program bi tako lahko temeljil na obstoječih programih, kot sta Erasmus+ in evropska solidarnostna enota.