Glede na pomen demokratičnega zastopanja in stalnega obnavljanja političnih stališč priznavamo, da je treba določiti jasna merila za upravičenost za položaje poslancev Evropskega parlamenta in evropskih komisarjev, da bi okrepili reprezentativnost, neodvisnost in zaupanje državljanov v evropske institucije. Člen 1 Standardizacija volilnih pravil 1 – Vse države članice Evropske unije morajo sprejeti enoten volilni sistem za izvolitev poslancev Evropskega parlamenta. 2 – Priporoča se sorazmerni sistem zastopanja, ki zagotavlja, da se število sedežev razdeli sorazmerno z glasovi, ki jih prejmejo politične stranke. Člen 2 Upravičenost do funkcije poslanca Evropskega parlamenta 1 – kot merilo za upravičenost za mesto poslanca Evropskega parlamenta določiti, da posameznik v zadnjih dveh letih pred imenovanjem ni opravljal vladnih funkcij na nobeni ravni (nacionalni, regionalni ali lokalni). 2 – Izvršni, ministrski, parlamentarni ali upravni položaji v nacionalni vladi ter stališča v mednarodnih organizacijah ali regionalnih/lokalnih vladah se štejejo za vladne funkcije. Člen 3 Pogoji Omejitev 1 – Vsak državljan se lahko poteguje za mandat poslanca Evropskega parlamenta za največ tri mandate. Člen Upravičenost do delovnega mesta evropskega komisarja 1 – kot merilo za upravičenost do položaja evropskega komisarja določiti, da posameznik v zadnjih štirih letih pred imenovanjem ni zasedal nobene vladne funkcije na nobeni ravni (nacionalni, regionalni ali lokalni). 2 – vladne funkcije vključujejo izvršna, ministrska, parlamentarna ali upravna stališča v nacionalni vladi ter položaje v mednarodnih organizacijah ali regionalnih/lokalnih vladah. Člen 5 Postopek imenovanja 1 – Preverjanje meril za upravičenost je del postopka imenovanja evropskega komisarja. 2 – Države članice morajo predložiti uradno izjavo, da predlagani kandidat v zadnjih štirih letih ni zasedal položaja vlade. Izvajanje tega predloga bi lahko prispevalo k zagotavljanju obnove in neodvisnosti poslancev Evropskega parlamenta ter spodbujanju večje reprezentativnosti in raznolikosti izkušenj v Evropskem parlamentu. To bi okrepilo legitimnost sprejetih odločitev in povečalo zaupanje državljanov v demokratični proces Evropske unije.

Zastave ugodnosti omogočajo nezakonite dejavnosti v oceanu, kot so nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, trgovina z ljudmi, piratstvo in nizka plačila davkov. Sedanji postopki registracije in pomanjkljiva zgodovina na zastavah ugodnosti niso učinkoviti. Zato bi bilo treba pripraviti in izvajati direktivo, v skladu s katero bi bilo treba vsa evropska plovila registrirati v centralizirani podatkovni zbirki, da se ohrani zgodovina sledenja vseh registrov zastav. Vendar ta podatkovna zbirka ne bi imela možnosti, da bi pustila polje praznega leta (podobno kot pravila, ki se uporabljajo za registracijo letal).

Danes so govorniki na delavnici na prireditvi EYE omenili različna vprašanja v zvezi z volitvami – majhno število udeležencev volitev, zlasti mladih, dezinformacije, nerazumevanje zapletenega zakonodajnega postopka v EU in tveganje za avtokratske sisteme. David van Reybrouck je napisal knjigo „proti volitvah“, v kateri je predlagal posvetovalno demokracijo. Med njegovimi zamislimi je oblikovanje začasnih komisij, ki bi jih sestavljali državljani EU in ne politiki. Ta komisija lahko zastopa ljudi z različnim ozadjem in različnimi pogledi. Ali institucije EU ne bi smele prilagajati takšne posvetovalne demokracije in biti bolj odprte v zakonodajnih postopkih, da bi državljanom podelile pooblastila?

EU je oblikovala konkretne cilje za izboljšanje položaja mladih po vsej Evropi. Vendar je v širši javnosti le malo znanja o evropskih ciljih mladih. Zlasti kot nadaljevanje evropskega leta mladih je pomembno pokazati, da so mladi prednostna naloga EU. Da bi to dosegli, bi morala EU sodelovati z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi mladinskimi organizacijami, pa tudi s Svetom Evrope, ki imajo veliko strokovnega znanja in izkušenj pri izvajanju takih programov na tem področju. Poleg tega mora biti proces vključujoč in doseči mlade v prostorih, v katerih so dejavni, vključno z družbenimi mediji in posvetovanji v resničnem življenju. Poleg tega morajo cilji za mlade doseči neorganizirane mlade in jim pokazati, da EU zanje skrbi z razvojem mehanizmov sodelovanja, ki so odprti za posameznike in so dobro financirani, da udeležbe ne ovirajo finančne omejitve.

Potrebni so strožji dogovori o uporabi družbenih medijev za politike. Danes se na številne mlade vpliva in jih spodbuja, naj glasujejo za skrajne dogodke na spletu, zlasti na TikToku. Vse bolj jasno je, da se je volilna starost znižala.

EU bi morala tesno sodelovati z organizacijami, kot so ASEAN, Mercosur in Afriška unija, da bi spodbujala model EU v tujini. EU lahko s sodelovanjem s temi organizacijami regionalnega sodelovanja spodbuja človekove pravice, podjetništvo, evropski način življenja itd. To bi EU in njenim zaveznikom dalo nov glas, ki bi bil lahko neodvisen od ZDA ali Kitajske, ne pa proti njim. Takšen novi vpliv bi temeljil na sodelovanju med državami, ki jih zastopajo njene organizacije.

EU bi morala okrepiti sodelovanje mladih v postopkih odločanja in jih motivirati. Prireditev EYE je dobra priložnost za mlade, da se približajo Evropski uniji, vendar bi bilo treba storiti več. Dobra zamisel bi bila organizacija več dogodkov o demokraciji, politiki, sodelovanju mladih..., osredotočenih na lokalno raven, za ljudi, ki nimajo enostavnega dostopa do odločanja.

Na Finskem smo že opazili pozitivne rezultate pri etični regulaciji oglaševanja iger na srečo. Veikkaus, ponudnik iger na srečo v državni lasti z monopolnim položajem na trgu, se je zavezal odgovornemu ravnanju. Posebno pozornost je treba nameniti oglaševanju, zlasti na platformah, kot je YouTube, in družbenih medijih. Ureditev tega sporazuma se lahko izboljša z uporabo umetne inteligence in drugih naprednih orodij. Oglase je treba pred njihovo objavo pregledati in pregledati, da se prepreči neetično oglaševanje, ki spodbuja problematične igre na srečo. Na spletnih mestih tujih iger na srečo pogosto vidimo predstavitve „velikih zmagovalnih“ scenarijev, ki spodbujajo ranljive igralce. To vprašanje je pomembno, zato bi bilo treba razmisliti o njeni regulaciji. Številni strokovnjaki in študije poudarjajo, da je takšno oglaševanje lahko škodljivo in prispeva k težavam, povezanim z igrami na srečo. Finska policijska uprava je že uvedla prakse, ki podjetjem grozijo z globami zaradi neetičnega ravnanja v sektorju iger na srečo. To je odličen primer reševanja tega vprašanja s spodbujanjem odgovornih iger na srečo. Na ravni EU bi lahko razmislili o sodelovanju za vzpostavitev skupnega sistema izdajanja dovoljenj, ki bi omejeval dejavnosti subjektov, ki uporabljajo odgovorne prakse iger na srečo v EU. To bi lahko pomagalo zmanjšati škodo in izboljšati zaščito igralcev po vsej Evropi. Poleg tega je ključnega pomena, da se v odločanje EU vključijo mladi in prisluhnejo njihovemu glasu. Preprečevanje problematičnih iger na srečo za mlade je bistven del oblikovanja prihodnosti. Mladi imajo pravico sodelovati v razpravah o svoji prihodnosti in blaginji. Bistveno je, da se mladim zagotovijo zadostne informacije in izobraževanje o tveganjih in škodi, ki jih prinašajo igre na srečo. To jim lahko pomaga pri sprejemanju informiranih odločitev v zvezi z igrami na srečo in zgodnjem prepoznavanju morebitnih težav. Šole in mladinski centri bi morali nuditi izobraževanje in vire za zagotovitev, da lahko mladi po potrebi prejmejo podporo. Poleg tega sta potrebna tesno sodelovanje in izmenjava informacij med državami članicami EU. Izmenjava najboljših praks in vzpostavitev skupnih standardov lahko spodbudita odgovorno igranje na srečo in zaščitita mlade pred škodljivimi učinki. Poleg tega sta za boljše razumevanje tega izziva potrebna podpora in spodbujanje raziskav o težavah z igrami na srečo in njihovih vzrokih. S sodelovanjem in odgovornimi ukrepi lahko spodbujamo zdrave igre na srečo in mlade zaščitimo pred škodljivimi učinki iger na srečo. Poleg tega je ključnega pomena, da vse družbe za igre na srečo uvedejo odgovorne in učinkovite omejitve igralcev, da bi posameznike zaščitile pred škodo, povezano z igrami na srečo. Določitev omejitev bi morala biti resnično učinkovita in celovita, tako da se igralci ne bi mogli zlahka izogniti omejitvam ali da bi jih drugi ponudniki iger na srečo znašli v pretiranih igrah na srečo. Regulativni organi bi morali spremljati in zagotavljati, da vsi ponudniki iger na srečo spoštujejo načela odgovornega igranja na srečo in preprečujejo razvoj problematičnih iger na srečo. Celovit pristop, ki vključuje odgovornost podjetij za igre na srečo in dejavni nadzor regulativnih organov, je bistvenega pomena za zmanjšanje škode, povezane z igrami na srečo. To bo pomagalo zaščititi igralce in zagotoviti, da bo igralna izkušnja ostala zdrava in prijetna.

Vključitev kvot na volilne liste za mlajše od 25 let. Vsaj 5 % poslancev Evropskega parlamenta bi moralo biti mladih. Mladi ne volijo, ker se ne počutimo identificirani s politiki. Če bi bili mladi zastopani na volilnih listah, bi se počutili bližje evropskim vodstvenim institucijam.

Menim, da se veliko število posameznikov počuti nekoliko nepovezanih z Evropsko unijo in njenimi institucijami. Za reševanje tega vprašanja bi lahko bilo koristno, če bi vsaka država članica okrepila predstavništva vsake institucije, ki lahko prebivalstvo učinkovito obveščajo o razvoju dogodkov na evropski ravni. Poleg tega menim, da bi bilo koristno za šole in dijake – ne le, da se pridružijo programu ambasadorskih šol Evropskega parlamenta, temveč tudi obiske evropskih poslancev ali drugih vrst predstavnikov. Takšni obiski bi bili namenjeni obveščanju vseh o ključni vlogi evropskih institucij.

Potrebujemo pravni okvir, ki bo zagotavljal pravično zastopanost na volitvah v Evropski parlament. Poslanci Evropskega parlamenta bi morali biti izvoljeni iz svoje države na način, ki je pravičen do vseh regij v tej državi. V Romuniji je na primer 41 okrožij in le 32 upravičenih poslancev Evropskega parlamenta. Da bi dosegli najboljšo možno zastopanost, bi morali poslanci Evropskega parlamenta prihajati iz različnih okrožij. V Romuniji je 41 okrožij del osmih večjih regij. Pomembno je zagotoviti pravično zastopanost držav z več kot enim poslancem v vseh regijah. Iz ene regije je mogoče izvoliti več poslancev Evropskega parlamenta, vendar ne bi smeli vsi prihajati iz iste županije ali mesta, da bi se izognili velikim demokratičnim razlikam med različnimi območji. Odpravljanje socialnih in ekonomskih neenakosti se mora začeti z odpravljanjem demokratičnih političnih neenakosti. Bolj uravnotežena porazdelitev predstavnikov lahko prispeva k spodbujanju socialnega in gospodarskega ravnovesja.

V Evropski uniji je 27 držav, vendar nobena od njih ni enako razvita: če pogledamo vzhodno Evropo, se večina držav še razvija. Močno in enotno Evropsko unijo je mogoče doseči z vzajemno podporo in sodelovanjem med vsemi državami v regiji, ne glede na njihov trenutni gospodarski status. Zaradi te spremembe bodo vse države v Evropski uniji gospodarsko samozadostne, vrednost eura pa se bo povečala na svetovnem trgu.

Klikbait, zavajajoči naslovi in lažne novice so nezaželeni izdelki današnjih družbenih medijev in takojšen dostop do informacij prek interneta. Spodbude medijev za novinarstvo so v slabem stanju, njihov kodeks ravnanja pa je bil kršen. Vse to je posledica tega, da morajo mediji prihodke od oglasov zbirati s kliki v zavajajočih naslovnicah, da bi virusirali vsebine z uporabo vsebin, ki vsebujejo rjava, ter da se je dejansko zmanjšalo preverjanje in zbiranje virov zaradi pritiska, da se da „skop“. Da bi se temu izognili, potrebujemo mehanizem, ki bo omogočal, da se medijske hiše tožijo na podlagi nepravilnosti v njihovih poročilih o informativnih člankih ali oddajah. To bi bilo treba storiti v skladu s prožnim, vendar jasnim sklopom novinarskih pravil. O označenih novičarskih medijih bi morala odločati posebna medijska žirija, ki bi imela dovolj časa, da oceni vsebino, uporabo jezika, vire in njen vpliv na družbo. Po svoji oceni lahko za določeno obdobje in z določeno vrednostjo na tiskovni hiši škodi ugledu. Ta cestnina bo spremenila povprečno oceno ugleda prodajnega mesta za obdobje, ki ga določi žirija. Povprečna ocena ugleda novičarskih hiš mora biti vidna na njihovih spletnih straneh in v vsaki novici, ki jo ustvarjajo, ter bi lahko služila kot parameter algoritma družbenih medijev, da se omeji širjenje nezanesljivih omrežij v družbenih medijih. Tako bodo medijske družbe spodbujene k zaščiti svojih ocen ugleda v dobrem novinarstvu, javnost pa bo imela več nadzora in časa, da oceni lažne novice, ki ustvarjajo ceno zaupanja javnosti za ravnanja, ki zavajajo in napačno obveščajo javnost na bolj pregleden in odgovoren način.

Preglednost je pomemben vidik demokracije in državljani si zaslužijo razumeti, kaj se dogaja, in razviti lastne alternative. Na Švedskem na primer obstaja programska oprema, imenovana BankID, ki se uporablja kot elektronska osebna izkaznica, vendar je lastniška in na voljo samo v operacijskih sistemih Apple, Microsoft in Google. S tem se uveljavlja že tako močan oligopol in državljani, ki se ne držijo. Prostovoljci bi lahko odprtokodni identifikacijski sistem prenesli na katero koli platformo.

Najstniki in otroci bi se morali naučiti pomena demokracije že na začetku življenja, ne šele pozneje, ko so njihova razmišljanja dobro utemeljena.

Predstavljajte si svet, v katerem ima vsak državljan Evropske unije dostop do močne platforme, ki jim omogoča, da ostanejo obveščeni o ključnih političnih dogodkih v svoji državi in po vsej EU ter dejavno sodelujejo pri oblikovanju prihodnosti svoje skupnosti. Ta platforma bi ljudem omogočila, da bi bili seznanjeni s kritičnimi vprašanji, izražali svoja mnenja z glasovanjem in celo predložili svoje teme v razpravo. Z zagotavljanjem glasu in platforme za smiselno sodelovanje vsem državljanom lahko spodbujamo preglednost, spodbujamo demokracijo ter gradimo bolj povezano in informirano Evropo.

Platforma za pobude, ki jih vodijo mladi: potrebujemo platformo za podporo in spodbujanje pobud, ki jih vodijo mladi in ki spodbujajo evropske vrednote in cilje, kot so trajnost, demokracija in socialna pravičnost, ki lahko mladim pomagajo, da se počutijo opolnomočeni in vključeni v oblikovanje prihodnosti EU v EU in zunaj nje.

Danes javna razprava v družbenih medijih poteka predvsem na platformah, ki so pod nadzorom zasebnih pridobitnih družb, kot so Facebook matična družba Meta, Twitter ali ByteDance. Kadar javne institucije komunicirajo prek teh kanalov, te nedemokratične akterje pripeljejo do pravic digitalne komunikacije. Hkrati državljane sili v oglaševanje, da bi pridobili informacije javnosti. Tretjič, evropski komunikacijski kanali so odvisni od ameriških in kitajskih podjetij. Javni organi bi zato morali prispevati k oblikovanju trajnostnih evropskih komunikacijskih kanalov z uporabo odprtih protokolov (Matrix, Activiy Pub) in lastne digitalne infrastrukture (v smislu diverzificirane infrastrukture).

Z volitvami v Evropski parlament leta 2024 postaja razprava o volilni pravici, demokraciji in politiki še intenzivnejša in veliko intenzivnejša med današnjo mladino, pomembnim delom prebivalstva, ki se zaveda težav, s katerimi se soočajo, in ki je dejaven v družbi, ki pogosto nima zdravega pameta, sobivalizma itd. Zato menimo, da bi bilo treba volilno pravico skrajšati na 16 let po zgledu nekaterih držav, ki jo že izvajajo. Razlog, zakaj bi bila ta sprememba koristna za evropsko družbo, bi bil, da bi volitve bolje razumele interese prebivalstva, pri čemer je treba upoštevati, da je mlado prebivalstvo največje in najbolj prizadeto zaradi sprejetih političnih odločitev, ne da bi se upoštevali njihovi interesi ali koristi. Še en glavni razlog za to, da bi bila udeležba na volitvah pri 16 letih boljša za Evropo kot družbo in pomemben korak naprej za evropsko demokracijo, je dejstvo, da bi s sodelovanjem na volitvah, čeprav je mogoče upoštevati njihove želje in zamisli, politična udeležba kot dodatni državljan omogočila razumeti, kaj pomeni pripadnost Evropi, pomen volitev in vloga demokracije v državi, kot je Evropa.

EU bi morala bolj pozorno prisluhniti znanstvenim in znanstvenim mnenjem, ne pa zasebnim deležnikom. Zato bi morali omejiti dostop lobistov do oblikovanja politik EU ter omogočiti večji dostop za medsebojno pregledano in preizkušeno logiko.

Študij v tujini je priljubljen med mladimi. Vendar se pogosto zgodi, da je za tiste, ki študirajo v tujini, sodelovanje s politikami, vladami in EU težavno, na primer zaradi jezikovnih ovir. Udeležba mladih v državi EU, ki ni matična država, bi morala biti dostopnejša, začenši s skupnim jezikom, ki bi omogočal boljšo udeležbo.

EU potrebuje bolj neposredno demokracijo. Njeni državljani bi morali imeti možnost, da vplivajo na tiste politike in zakone, ki neposredno vplivajo na njihovo življenje, na primer z uporabo referendumov za glasovanje o navedeni zakonodaji. To bi lahko izboljšali z osredotočanjem na načelo subsidiarnosti, kar pomeni, da bi bilo treba odločitve sprejemati čim bližje državljanom in na najnižji možni politični ravni.

Lažne novice in dezinformacije resnično ogrožajo demokracijo, zlasti kadar služijo političnim interesom drugih. V boju proti temu bi bilo koristno, če bi bili mediji bolj pregledni v zvezi s politiko. Jasno bi lahko na primer navedli, ali ima njihov lastnik ali avtor kakršne koli politične vezi ali interese.

Da bi ohranili našo demokracijo, moramo zaščititi svobodo govora. Prva sprememba ustave ZDA bi lahko bila na primer dober vir navdiha za EU.

Komunikacija je ključnega pomena: Če ne veste za priložnosti, jih je težko izkoristiti. Če ne veste za dosežke, jih je težko proslaviti. Poleg tega lahko vpliva na oblikovanje mnenj državljanov. Zato Evropska unija izvaja ukrepe za povečanje prepoznavnosti svojih programov in dejavnosti.

Primer je kampanja za pomoč proti koronavirusu, ki jo EU izvaja na Balkanu in v državah vzhodnega partnerstva: Čeprav je EU porabila velike zneske za podporo, se zdi, da državljanom in tudi na mednarodnem prizorišču ni uspelo ozaveščati o tem.

Poleg tega je bistveno izboljšati komunikacijsko strategijo v zvezi z drugimi programi in dejavnostmi EU ter povečati njihovo prepoznavnost med ciljnimi skupinami potencialnih prijaviteljev in udeležencev. Tako se lahko več zainteresiranih posameznikov seznani s priložnostmi, sodelovanjem in koristmi, kar je v interesu EU.

Eden od načinov za dosego tega bi lahko bilo izboljšanje spletnega mesta Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) v smislu prijaznosti do uporabnika in dostopnosti. Na tej točki sta na voljo le dva jezika, ki se uporabljata izključno. Drug način za izboljšanje prepoznavnosti je usklajevanje med državami članicami pri oblikovanju ciljno usmerjenih informacijskih kampanj za določene regije, programe in dejavnosti.

Vzhodno partnerstvo, ki je bilo vzpostavljeno leta 2009, je skupno prizadevanje Evropske službe za zunanje delovanje, EU in njenih držav članic ter šestih postsovjetskih držav: Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija in Ukrajina. Njegov cilj je poglobitev političnih in gospodarskih odnosov med Evropsko unijo in vzhodnimi partnericami.

Čas je, da jo ponovno preučimo in državam zagotovimo jasne možnosti in merila za članstvo. To bi omogočilo, da bi pobuda razlikovala med tistimi, ki so zadovoljni z njihovimi sedanjimi sporazumi o partnerstvu, in tistimi, ki želijo postati članice EU.

Poleg tega bi morali biti mladi in državljani na splošno vključeni v razpravo o možnostih in izzivih vzhodnega partnerstva v njegovi sedanji obliki ter o tem, kako bi lahko napredovali. Eden od načinov za to bi lahko bila vzpostavitev programa ambasadorjev za mlade ali podpora državljanov, ki želijo ustanoviti organizacije civilne družbe, povezane z vzhodnim partnerstvom.

Čeprav je evropski zeleni dogovor korak naprej v boju proti podnebnim spremembam, bi morala EU za njegovo učinkovitost sprejeti odločnejša stališča. Ena od teh je revizija smernic o državni pomoči, ki upravičence obvezujejo k spoštovanju načel „zelene pogojenosti“.

Vsaka evropska država, ki zaprosi za polnopravno članico Evropske unije, mora spoštovati načela svobode, demokracije in pravne države ter varovati in ohranjati človekove pravice in temeljne svoboščine. Pogajanja s partnerskimi državami, ki teh evropskih vrednot nimajo, bi bilo treba zamrzniti, dokler ne pokažejo resnične in merljive zavezanosti spoštovanju in spoštovanju naših norm in načel.

Poleg tega bi morala EU v trgovinskih sporazumih s tretjimi državami kot minimalno zahtevo dati prednost spoštovanju človekovih pravic v teh državah.

Državljanom vseh držav članic bi morali omogočiti spletno glasovanje na lokalnih, nacionalnih in evropskih volitvah.

Zagotoviti moramo, da poslanci Evropskega parlamenta, ki so izvoljeni v Evropski parlament, ne bodo tam samo za denar, temveč bodo tudi ustrezno opravljali svoje delo.